Spomnijo se še stari ljudje, da se je rado hodilo v goste. Da si se ustavil, pobaral al' gre, nazdravil še kakšno besedo al' dve. Včasih pa, ko je sonce zašlo spod' goric tja v mursko vodo zaslišal se je tisti cimbalski glas pobožal je loke, pobožal je vas. Da si znal srečati štiri može z violino in brki in kar zraven gre. In če si ženil si hčerko al' dve gosli in bajs so ti zbrusli pete. Včasih pa, ko se zvečeri in zapiha z veržejske strani, baje se jih sliši igrati glasno, tam v meglicah nad mursko vodo.